Knjižničarstvo v Krškem ima bogato preteklost.
1640Ustanovljena je bila Kapucinska knjižnica
čitalnice Predstavljajo zametke ljudskega knjižničarstva. Iz tega obdobja izhaja nekaj manjših čitalniških knjižnic, ki so jih ustanovili narodno zavedni domačini.
med vojnama
Med prvo in drugo svetovno vojno sta bili ustanovljeni knjižnica Telovadnega društva Sokol in knjižnica Prosvetnega društva Krško.
1946
Na pobudo učiteljice Kristine Lazorko je bila ustanovljena Okrajna ljudska knjižnica. 3. 10. 1946 se je v knjižnici začela izposoja.
1964
9. aprila je občina Videm – Krško ustanovila Valvasorjevo knjižnico in čitalnico Krško. Svoj prostor je knjižnica dobila v prenovljenih prostorih Narodne banke na CKŽ 12.
1965
8. februarja je bilo svečano odprtje Valvasorjeve knjižnice. Knjižnica je delovala na 140 m² (skupaj oddelek za odrasle in mladino ter čitalnica). Imela je 2.150 knjig ter 7 časnikov in časopisov. Odprta je bila 12 ur tedensko.
1966
Valvasorjevi knjižnici se je priključila Galerija Krško. Knjižnica je galerijo vodila 28 let, zadnjo razstavo, 103. po vrsti, so pripravili leta 1993.
1975
Valvasorjeva knjižnica je svečano proslavila svojo 10-letnico delovanja. Zvestim bralcem je ob tem dogodku podelila Valvasorjevo značko, za uspešno delo pa je prejela Valvasorjevo plaketo. Knjižnica je imela takrat 7.200 enot knjižničnega gradiva.
1983
15. junija je bilo odprto izposojevališče na Vidmu.
1984
Predstavljen je bil idejni osnutek preureditve kapucinskega samostana za potrebe Valvasorjeve knjižnice.
1988
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani g. Tomo Martelanc in provincial slovenskih kapucinov g. Štefan Balažic sta svečano odprla nove prostore Valvasorjeve knjižnice na Cesti krških žrtev 26 (1014 m² skupnih površin, 668 m² uporabnih). Knjižnica je dobila te prostore v najem za 45 let.
1990
Knjižnica je pri Inštitutu Jožef Štefan kupila program VIR in pričela z računalniško izposojo gradiva kot tretja splošnoizobraževalna knjižnica v Sloveniji.
1994
Knjižnica je od Ministrstva za kulturo pridobila zmogljivejše računalnike, modem, računalniško mrežo in program Molj, ki je omogočil izposojo s pomočjo črtnih kod.
1995
Knjižnica se je vključila v sistem COBISS, ki gradi vzajemno bibliografsko bazo v Sloveniji.
1997
27. novembra je bil na okrogli mizi »Kakšna bo vaša knjižnica v 21. stoletju« začrtan program razvoja knjižnične mreže v občini Krško.
2000
8. junija je bilo odprto izposojevališče v Kostanjevici na Krki.
2003
Izdelana je bila projektna naloga za izdelavo študije »Ocena primernosti lokacij za gradnjo knjižnice v Krškem«.
2005
11. februarja je bilo odprto izposojevališče na Senovem.
2005
Izbrana je bila lokacija za novo knjižnico v starem mestnem jedru Krškega.
2007
Knjižnica se je začela intenzivneje ukvarjati z digitalizacijo knjižničnega gradiva.
2007
20. novembra je bil zaradi prostorske stiske mladinski oddelek v Krškem začasno preseljen na Cesto krških žrtev 47.
2008
Ob 25-obletnici delovanja knjižnice je bilo prenovljeno izposojevališče na Vidmu.
2009
Na novo je bila urejena časopisna čitalnica v osrednji knjižnici.
V prostorih osrednje knjižnice je bila odprta prva posebna zbirka Speedway v Sloveniji, konec leta pa je bila v prostore knjižnice preseljena tudi spominska soba prof. Alfonza Gspana.
2010
Knjižnica skozi vse leto praznuje 45 let svojega delovanja.