Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev 26 v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško, enoto Radeče tudi Posavsko potujočo knjižnico.
Ko je knjižnica 8. februarja 1965 začela z delovanjem, je svoje kulturno poslanstvo v lokalni skupnosti opravljala z manjšim številom knjižničark na površini 140 m² in z nekaj več kot 2.000 enotami gradiva, kar danes ne zadošča niti za manjšo krajevno knjižnico. Od takrat smo v knjižnici naredili veliko razvojnih korakov, spremenile so se usmeritve v knjižničarstvu, družbi in okolju, v katerem delujemo, in potrebe uporabnikov, zato je knjižnica potrebovala večje prostore in več kadrov. Po nekajletnih pripravah smo se leta 1988 preselili v prostore v kapucinskem samostanu, ki so z današnjega vidika sicer nefunkcionalni, vendar je bil prav ta korak pomemben za nadaljnji razvoj knjižnice. V samostanu je že v sredini 90. let začelo primanjkovati prostora. Na pobudo tedanjega Sveta knjižnice je bil leta 1997 na okrogli mizi »Kakšna bo vaša knjižnica v 21. stoletju?« predstavljen program razvoja knjižnične mreže v občini Krško. Rezultat tedanjih prizadevanj je bila širitev knjižnične mreže, saj je bilo leta 2000 odprta krajevna knjižnica v Kostanjevici na Krki, leta 2005 pa še krajevna knjižnica na Senovem. Osrednja knjižnica se je še vedno srečevala s prostorsko stisko, zato je bil mladinski oddelek leta 2007 preseljen na drugo lokacijo.
Skozi 25-letno obdobje so potekala prizadevanja vseh dosedanjih Svetov knjižnice, občinskih uprav krške mestne občine, vodstev knjižnice in zaposlenih v knjižnici, da bi rešili čedalje večjo prostorsko stisko osrednje Valvasorjeve knjižnice Krško. V tem času je bilo izpeljanih veliko aktivnosti, ki so bile pomembne na poti do novega objekta. Ključno je bilo soglasje Zavoda za spomeniško varstvo za gradnjo novih prostorov pri samostanu, sledili so odločitev občinske uprave, da se investicija izvede, soglasje občinskega sveta o izvedbi gradnje novih prostorov in obnovi samostana, izbor projektanta in izbor izvajalca gradnje.
Projektant je imel nalogo povezati tradicijo in sodobnost tako, da bi se samostan ohranil v vsej svoji zgodovinski veličini, nova stavba pa bi kljub sodobnim zahtevam sledila arhitekturnim značilnostim samostana. Preteklost in zgodbe lokalnega okolja so na svež način vpletene v podobo novega objekta, saj nas kot srce knjižnice vabi atrij, oblika zgradbe nas spominja na reko Savo, okna pa lahko »preberemo« kot prav in narobe postavljene hrbte knjig. Če se ozremo po samostanu, bomo takšno obliko oken našli v kapucinski knjižnici, ki je največje bogastvo kapucinskega samostana. Z grafičnimi elementi iz Valvasorjeve slave vojvodine Kranjske smo dali posebno zgodovinsko noto prostorom.
Selitev knjižnice je bil skupnostni projekt, pri katerem je pomagalo preko 600 prostovoljcev vseh generacij iz krške in kostanjeviške občine, pa tudi od drugod. Za vse, ki smo spremljali dolgo pot krške knjižnice do novih in ustreznih prostorov, je bil dan otvoritve 9. junij 2022 vesel in slavnostni dogodek, ko smo se lahko skupaj z številnimi obiskovalci sprehodili po 1.600 m2, ki so praktično v celoti namenjeni uporabnikom in dostopni tudi za uporabnike z različnimi gibalnimi in drugimi oviranostmi. V novih prostorih sta po petnajstih letih znova na enem mestu združena oddelek za odrasle in mladinski oddelek. Različno knjižnično gradivo je lahko dostopno, vse generacije se lahko družijo v prijetnih kotičkih, knjižnica nudi prostore za individualno in skupinsko učenje, igralnico, časopisno čitalnico s toplimi napitki, omogočena je samopostrežna izposoja in vračanje gradiva, prostor je opremljen tudi s prenosnimi indukcijskimi zankami.
Z izgradnjo novih prostorov je zaključena le prva faza širitve krške knjižnice. Da bi ohranili kulturno dediščino, nas čaka še obnova samostana, v katerem bo še več knjižničnih vsebin za različne ciljne skupine. Pridobili bomo večji prostor za druženje in prebiranje knjig, kreativnico, razstavni prostor, prostornejši domoznanski oddelek, sodobno opremljeno prireditveno dvorano ter dostopnejše prostore za naše posebne zbirke. Vpletli bomo tudi moderne tehnologije, s pomočjo katerih bomo lahko različnim generacijam približali številne domoznanske zgodbe, ki trajnostno bogatijo identiteto lokalnega okolja.
Dragi naši uporabniki, dobrodošli knjižnici, v svetlem in prijetnem prostoru, kjer lahko berete, se družite, izmenjujete ideje, razmišljate, se sproščate, raziskujete, preživljate prosti čas, pa tudi osebnostno rastete. Prijazne knjižničarke in knjižničarji pa vam lahko tudi pomagajo iskati rešitve za izzive vsakdanjega življenja.
