|
NOČ V REYKJAVIKU, Brina Švigelj-Merat V ospredju romana je Lisbeth Sorel, ki se sprašuje, če res misli plačati moškega, da bo preživel noč z njo – moškega po imenu Eduardo Ros, ki ga je srečala pred tednom dni v Buenos Airesu in ga komaj pozna? Tu, sredi te zemlje ognja in ledu, na Islandiji, ko traja dan le nekaj ur? Sredi ničesar? Noč, ki jo bosta preživela skupaj, bo gotovo njuna najdaljša in najtemnejša. In ob njenemu prehodu v dan najbolj svetla, skoraj čudežna. Roman je slovenska različica francoskega Une nuit a Reykjavik, ki ga je Brina Svit izdala pri založbi Gallimard leta 2011 in ki ji je prinesel evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter.
|
|
BEATLI, Lars Saabye Christensen Oslo, sredi divjih šestdesetih. Tudi Kimu Karlsenu in njegovim trem najstniškim prijateljem glasba oboževanega liverpoolskega kvarteta obrne življenje na glavo in tako od plošče do plošče počasi odraščajo, dokler se, tako kot se je to zgodilo njihovim idolom, njihove poti počasi ne razidejo. Beatli pa niso le kultni roman o beatlomaniji in rokerski generaciji, ampak predvsem topla in humorna, a tudi melanholična in trpka pripoved o odraščanju, ki se s svojo neubranljivo univerzalnostjo vtisne globoko v spomin.
|
|
OČI LIRE KAZAN, Eva Joly, Judith Perrignon Lira Kaza je slovita novinarka, ki jo raziskovalno delo pripelje v London, da bi poročala o oligarhu, vpletenem v trgovino z orožjem. Preiskava jo zapelje v prostor pretečih podrobnosti. Novinarska sla jo poveže s Felixom, mladim tožilcem iz Nice, in Nwankwojem, preiskovalcem finančnih malverzacij v nigerijski vladi. Zavezniki postanejo v iskanju resnice priče vrste okrutnih dejanj, katerih vzročne stezice očitno vodijo v kamre političnih in ekonomskih interesov. Roman je Eva Joly, kandidatka za francosko predsednico in sodnica, ki je zaslovela spričo svojih prizadevanj razkriti koruptivne prakse, je roman napisala v dvojcu z renomirano žanrsko pisateljico Judith Perrignon.
|
|
SLOVO OD BERLINA, Christopher Isherwood Zbirka novel in dnevnikov je umeščena v Berlin pred nacističnim vzponom v obdobju od leta 1929 do 1933, ko se je Isherwood tja umaknil z namenom, da bi napisal roman, hkrati pa bil bolj svoboden v izražanju svoje homoseksualnosti, ki je bila v Angliji prepovedana. Knjiga je zastavljena polavtobiografsko, Isherwood nas spretno in poznavalsko vodi skozi razpadajoče mesto, v katerem buhti od božanske dekadentnosti. Glavni liki so oblikovani po resničnih osebah, pri čemer je v ospredju kabarejska pevka Sally Bowles, ki jo je pisatelj kot Jean Ross res spoznal v Berlinu in je bila osnova za film Kabaret iz leta 1972.
|
|
ČE NIHČE NE GOVORI O IZJEMNIH STVAREH, Jon McGregor Neimenovana britanska ulica, ki v svoje pore vsrka celoto dogajanja, vrvi od življenja, pa vendar za zidovi usode ugašajo v samosti, nenadejani zanositvi in smrti. Tako rekoč anonimni prebivalci, ki jim pisatelj sledi, kakor da bi spretno rokoval s kinskim aparatom, so približani s filigransko in lirično pisavo - McGregor nas prav v vsakem odstavku nevsiljivo opomni na prostranost doživljajskega za sleherno zaveso, za slehernimi vrati. Ritem, ki je vsakdanje nevsakdanji, nenadoma zatrese (pretrese) tragična nesreča … Pisatelj s tankim posluhom zapisuje drobne podrobnosti, ki se (navidezni) brezpomembnosti navzlic zlijejo v posledice, ki puščajo silovit pečat.
|