MED SVETOM IN MANO, Ta-Nehisi Coates

Esej je oblikovan kot pismo avtorjevemu najstniškemu sinu, kot popotnica odraščajočemu črncu v družbo Združenih držav Amerike, prežeto z rasističnim nasiljem. Pisatelj poetično, angažirano, pa tudi pretresljivo čustveno piše o občutjih, sanjah in realnosti črncev v ZDA ter izrisuje načine, na katere skušajo institucije šole, policije, tudi »ulice«, podrediti, zlomiti in celo izničiti telesa črncev. Pri tem črpa iz svojih spominov na odraščanje in mladost v Baltimoru in na učna leta na Univerzi Howard, s čimer opisuje tudi svojo pot odkrivanja resnice o lastnem mestu v svetu. Obvezno branje za vse, ki bi radi razumeli izvore gibanja BLM in sistemski rasizem ZDA.

SEDEM STRAHOV, Selvedin Avdić

Pred bralcem se razpre svet, naseljen z demoni in duhovi, čudežnimi bitji, svet nadnaravnih pojavov, urokov in prerokb. Svetova živih in mrtvih se v bosenskem mestu, kjer se roman dogaja, ostro izrišeta v pomenljivem kontrastu. Strah, krivda in odgovornost za zločine med vojno se skozi stranice sčasoma razvijejo v demone, ki obsedejo glavnega lika. Njegova podzavest je kot lačna razpoka v njegovem stanovanju, ki se stalno povečuje, vsrkava strahove in krivdo, ki jih slutimo v njegovih besedah in (ne)delovanju. Junak romana je priča, še več, je udeleženec; edini način, da si reši glavo, pa je v rešitvi uganke Aleksovega izginotja, le tako bo namreč rešil svojo dušo in obnovil ljubezen.

ZVEZDNA KARTA, Dušan Šarotar

Roža in Franjo sta se poročila 12. oktobra 1932 v soboški sinagogi in kmalu se jima je rodil Evgen, sin edinec. 26. aprila 1944 so odpeljali vse Žide iz Sobote, sredi maja pa so prišli tudi po Rožo in njenega sina ter ju z drugimi vred v začetku julija »premestili« v Auschwitz II-Birkenau, od koder se ni vrnil nihče. Franjo je bil na prisilnem delu na Madžarskem in je preživel. Zgodbo njihovega trpkega, nikoli uresničenega življenja pripoveduje služkinja Žalna, pisatelj pa jo zapisuje z izbranimi, natančnimi, iz spomina izklesanimi besedami in jo bolj kot v zgodovinsko fresko uokvirja v liso, ki nastane, ko dlan obriše roso z mrzlega stekla. To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih.

PAULA, Isabel Allende

Paula je najganljivejša, najbolj osebna in najzaupnejša knjiga Isabel Allende, ki jo je znana južnoameriška pisateljica napisala ob hčerini bolniški postelji. Ta je decembra 1991 hudo zbolela in padla v komo, njena mati pa je zanjo pričela pisati zgodbo o svoji družini z namenom, da ji jo podari, ko se bo Paula prebudila iz globoke nezavesti. Rezultat je nenavadno čustven avtoportret, ki odslika občutljivi notranji svet ženske našega časa. Skozi pripoved se pred očmi bralca pojavljajo nenavadni družinski predniki; prisluhnemo čudovitim in grenkim spominom na otroštvo, neverjetnim zgodbam iz mladostnih let in najintimnejšim skrivnostim, o katerih se je v družini le šepetalo …

ZGODBA ZGODB, Giambattista Basile

Zgodba zgodb je duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Giambattista Basile (1566–1632) poznal skozi lastno življenjsko izkušnjo in jo zapisal kot prvo evropsko zbirko pravljic, jezikovno bohotno, meseno, a tudi grenko začinjeno.  Basilejeve zgodbe so tudi izjemen zgodovinski dokument, ki sodobnemu bralcu na satiričen način približuje vsakdanjo realnost Neaplja 17. stoletja, v kateri so bile razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, tako velike, vseobsegajoče in vsedoločujoče, da je bil svet videti zacementiran v dana razmerja, ki znotraj obstoječega reda niso ponujala nikakršne možnosti spremembe.