PRESTOLNICA, Robert Menasse

Satira o bruseljski birokraciji spremlja uradnike, ki skušajo ob jubileju preobrniti negativno javno mnenje o Evropski komisiji, pri tem pa se ne zmorejo zediniti, ali je temelj EU res protinacionalistična ideja, kot opomin izkušnje Auschwitza. Zgodi se še skrivnostni umor, ki ga oblasti očitno skušajo pomesti pod preprogo, prašičerejci iščejo skupno strategijo prodora na Kitajsko, največji umi razpravljajo o ekonomski prihodnosti EU, po Bruslju pa tava fantomski prašič ... To delo so nekateri že poimenovali za prvi veliki roman Evropske unije.

HOUWELANDTOVI, John von Duffel

Družina se pripravlja na praznovanje osemdesetega rojstnega dne moža in očeta Jorgeja, ki z ženo Esther že vrsto let živi na španskem otoku, skrbništvo nad družinskim posestvom v Nemčiji pa je prepustil svojemu najstarejšemu sinu Thomasu. Med pripravami na družinski shod postopoma spoznavamo člane družine in smo hkrati priča razkritjem zapletenih medosebnim odnosov. Poudarek je na relaciji med očeti in sinovi. Ko Thomas mukoma piše govor, ki naj bi ga imel ob rojstnodnevnem kosilu, se (po)hvala očetu spremeni v brezobzirno, kruto obtožbo. Vrhunsko pisanje, natančno, trezno in hkrati poetično.

TRG OSVOBODITVE, Andrej Blatnik

Tankočuten opazovalec je priča vrvenju desetletij, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe političnega sistema in etičnih norm, pa tudi preobrazbe nekoč visokih idealov v njihova nasprotja. Avtor s prodornimi opazkami in anekdotami razkriva zapletenost prehajanja v čase, ko sanje sestopajo na trda tla prostega trga dobrin in vrednot. Družinske in družbene vezi pokajo pod pritiski, isti ljudje se srečujejo v novih razvrstitvah in vsak obraz zastavlja isto, neizrečeno vprašanje: je po toliko preobrazbah, tudi družbenih, ostalo še dovolj skupnega, ki bi ohranjalo upanje na srečen konec zgodbe?

MOJE LETO V NIKOGARŠNJEM ZALIVU, Peter Handke

Nikogaršnji zaliv je predmestje v Parizu, kjer avtor v miru ustvarja, skrbi za hišo in vrt ter se sprehaja po okoliških gozdovih. S podrobnim opisovanjem svojih psiholoških doživljanj priklicuje »drugo preobrazbo«, potem ko je pred leti že doživel transformacijo, ki pa ga je napadla kot neke vrste bolezen. Tokrat si preobrazbe želi in je nanjo pripravljen. Čuti, da se lahko preobrazi le v svojem novem kraju bivanja in da ne sme bežati z geografskimi premiki. Ker povsem brez potovanj ne more ne živeti ne pisati, namesto njega potujejo njegovi prijatelji. Iz njihovih pisem sestavlja drobce informacij, s katerimi jih spremlja na domišljijskih potovanjih.

URE V MATERINI SOBI, Tanja Stupar Trifunović