Kapucinska knjižnica Krško z ohranjeno bogato knjižno zbirko in knjižnično opremo predstavlja neprecenljiv del kulturne dediščine Posavja. Kljub zmanjšanju obsežnega knjižničnega fonda skozi zgodovino na 1.487 fizičnih enot je knjižnica ohranila številne zaklade. Občudovanja in spoštovanja vredne pa niso zgolj starost, vsebina in ohranjenost knjižnične zbirke ter opreme, temveč tudi možnost spoznavanja lastnosti starih tiskov skozi številne ohranjene elemente, kot so ekslibris »Loci capucinorum Gurkfeldi«, ki označuje lastništvo kapucinskega samostana, v usnje odtisnjen emblem supralibros, kovinsko ojačani vogali, ločena paginacija, kustoda, lesene platnice knjig itd.
KNJIŽNIČNI KATALOG (1755)
Katalog je svojevrsten in unikaten dokumentarni ter pisni zaklad, preko katerega dostopamo do vsebin kapucinske knjižnice. Latinski naslov kataloga Ex Inspectis Caracteribvs Lvxcvlentivs tibleriples uni versas Librorvm Clases, ki se v prostem prevodu glasi Iz teh navedenih črk boš bogato zajemal knjige vseh vrst, razkriva njegovo poslanstvo in v obliki kronograma zapisano letnico nastanka. Organizira splošno, teološko, filozofsko, medicinsko in zgodovinsko znanje, izdano v knjižnih oblikah med leti 1502 in 1800, razdeljeno v 22 vsebinskih sklopov, združenih v abecedne oznake (A-X) ter v 5 skupin glede na velikost knjig. Znotraj posameznih tematskih sklopov številčne oznake z navajanjem podrobnejših podatkov o posameznem gradivu prinašajo natančen vpogled v stanje na knjižnih policah. Črkovno-številčna oznaka se ponovi na hrbtu knjig, s čimer je gradivo iz kataloga hitro najdljivo na policah. Katalog prinaša podatke o 1.322 knjigah in ne odseva današnjega stanja, kasnejši popisi knjižnega gradiva s spremenjenim številom enot namreč odstopajo od te številke, kar pa zgolj potrjuje uporabnost in aktivno življenje knjižnice.
POSTINKUNABULE
V knjižnici so se ohranile tri t. i. postinkunabule, to so tiski, ki so bili natisnjeni v prvih letih po letu 1500. Najstarejši knjigi v knjižnici sta Calepinov latinski slovar (1502) in medicinske razprave Aleksandra Benedikta Veronskega (1508). Najzanimivejša postinkunabula, in tudi sicer ena zanimivejših knjig v samostanski knjižnici, je vulgata, latinska Biblija iz Lyona (Biblia cum summarioru, 1514) - kot zanimivost naj navedemo, da se je na osnovi drobnih rokopisnih pripisov na različnih straneh knjige oblikovalo predvidevanje, da je Biblijo pri svojem delu in poučevanju v letih 1551–1563 uporabljal slovenski šolnik in slovničar Adam Bohorič.
VZORČNE PRIDIGE BRATOV KAPUCINOV
Kapucini so kot priljubljeni pridigarji pri svojem javnem delu uporabljali jezik ljudstva. V krški samostanski knjižnici so ohranjene knjige s pridigami dveh pomembnih slovenskih baročnih pridigarjev, kapucinov, in sicer vseh pet zvezkov pridig Janeza Svetokriškega Sacrum promptuarium (Sveti priročnik, 1691–1707) in dva zvezka pridig p. Rogerija Ljubljanskega, ki je bil v letih 1711–1713 gvardijan krškega samostana, Palmarium empyreum (Zmagovita nebesa; 1731, 1743). Prav tako v jeziku ljudstva, v kajkavskem narečju, so bile natisnjene tudi pridige Štefana Zagrebca. V kapucinski knjižnici so ohranjeni štirje zvezki njegovih pridig Pabulum spirituale ovium christianarum seu (Duhovna hrana za krščanske duše, 1715–1734).
ROKOPISNI ZVEZKI
Prvotno se je v knjižnici nahajalo več rokopisnega gradiva, med ostalimi zvezki tudi kronika samostana (1757) ter seznam redovnih bratov, ki danes v knjižnici nista več dostopna. Ohranili pa so se študijski zapiski iz časa, ko sta v samostanu za kapucinske pripravnike na duhovništvo potekala študija filozofije in teologije (1745–1782).
ZGODOVINSKE KNJIGE
Krški kapucini so zbirali in študirali tako knjige s cerkveno kot tudi knjige s posvetno zgodovino. Med ohranjenimi dragocenostmi je Carniolia antiqua et nova (Stara in nova Kranjska, 1681) Janeza Ludvika Schönlebna, v kateri je opisana zgodovina rimskega Neviodunuma (Drnovo pri Krškem). Ne preseneča dejstvo, da so v knjižnici ohranjene tudi knjige o zgodovini kapucinskega reda in njihovih svetih očetih, kot je to npr. Flores seraphici (Angelske rože, 1642–1648) Carla de Aremberga.
BIBLIJA
V kapucinski knjižnici so različne izdaje biblij zbrane pod črko A (grško alfa, prva črka abecede, začetek). V slovenski jezik jo je leta 1584 kot prvi prevedel krški rojak Jurij Dalmatin. Oba izvoda Dalmatinove Biblije iz krške kapucinske knjižnice danes hranita drugi ustanovi, nadomešča ju faksimile iz leta 1968. Originalno izdajo Dalmatinove Biblije pa je Valvasorjeva knjižnica Krško uspela pridobiti leta 2010 in jo vključila med svoje domoznanske zaklade.
