07 490 4000

LOTERIJA IN DRUGE ZGODBE, Shirley Jackson

Shirley Jackson (1916–1965) velja za mojstrico ameriške kratke proze. Ko je leta 1948 v New Yorkerju izšla njena zgodba Loterija, je v ameriški bralski javnosti odjeknila prava eksplozija. Uredništvo revije je zasulo na stotine pisem bralcev, ki so zahtevali pojasnila in preklicevali naročnino, avtorici pa celo grozili s smrtjo. Ogorčenost bralcev je spremljalo navdušenje kritikov in že dve leti pozneje se je zgodba znašla v berilih za ameriške šolarje, kjer kot obvezno čtivo ostaja še danes. V jedru njene proze tli suspenz, ki izvira iz odsotnosti vsega odvečnega, iz virtuozne rabe tihosti, ki najstrašnejšega ne izreka, da se v prostranosti tišine še bolj bujno razrašča. 

 


 

JAZ SAM, Sarival Sosič

V romanu avtor razgrne pripovedovalčevo otroštvo. Prvi spomin sega v čas, ko je bil star natanko tri leta in deset mesecev, stal je na stolu ob novoletni jelki, polni kresničk in ves nestrpen čakal, da jih bo prižgal. Za njim je stala mama, ki ga je pridrževala, in vse do današnjih dni v ušesu pripovedovalca odzvanja njen smeh. Bolj kot ne pa je bil deček v otroštvu osamljen. Ob večerih, preden je zaspal, je poslušal neskončne besedne dvoboje mame in tata. Mama, tata in on sam so se stalno selili iz kraja v kraj. Povsod so bili prišleki. Ponekod so prebivali le nekaj tednov ali mesecev, le dvakrat nekaj let.

 

 

RESNICA IMA TVOJE OČI, Samo Rugelj

Še vedno vitalnemu elektroinženirju Mihu Premrlu, ki umirjeno živi s svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, se približuje delovna upokojitev. Po svoje se je veseli, saj si je že zamislil nov projekt: prebral bo knjižno zbirko svoje mladosti, za katero v dosedanjem življenju ni našel časa. Med prazniki jima sin Rok, ki se s svojo ženo odpravlja na silvestrovanje v Istanbulu, prvič pripelje v varstvo vnukinjo in vnuka, nad čemer Miha ni navdušen, saj bi rad imel čas zase. A novoletna noč udari tudi s tragično silo, ki si je nihče nikoli ne more niti zamisliti.

 

HIŠA V ULICI MANGO, Sandra Cisneros

Kratek roman je po obliki precej nenavaden: sestavljen je iz drobnih zgodbic (avtorica jih imenuje vinjete), nekakšnih utrinkov iz življenja deklice mehiškega rodu Esperanze, njene družine, prijateljic in drugih prebivalcev chicaškega barria, ki zajemajo čas od njenih zgodnjih najstniških let do samostojnosti. Prav samostojnost si vseskozi – kot dekle in pozneje ženska ter kot pripadnica revnega sloja – v okolju dvokulturnosti in dvojezičnosti – najbolj prizadeva doseči. Tako kot dogodki so tudi nastopajoči izmišljeni ali ›zlepljeni‹ iz potez različnih ljudi, le čustva niso niti izmišljena niti izposojena, ampak pristna avtoričina, in govorijo o večnem prilagajanju in občutku, da ne pripada ne eni ne drugi kulturi, o omejitvah, s katerimi se je soočala kot pripadnica svojega rodu, spola in razreda.

 

 

DOBA BRONA, Slobodan Šnajder

V romanu spremljamo Georga/Đuko Kempfa, slavonskega folksdojčerja, preko katerega se pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman namreč obsega tri zgodovinska obdobja: terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. To je dogodkovni niz, v katerega sta po grozi nujnosti in naključja vstavljeni življenjski zgodbi Kempfa in Vere, druge ključne figure Šnajderjeve družinske genealogije – od njunega rojstva, druge svetovne vojne, ki jo Kempf po naključju in najprej kot vojak SS preživi na Poljskem, Vera pa po nujnosti v partizanski hosti, do njunega usodnega in (ne)mogočega povojnega prepleta.

DELOVNI ČAS IN KONTAKT

KOLEDAR DOGODKOV

<<  Nov  2019  >>
 po  to  sr  če  pe  so  ne 
      1  2  3
  4  5  6  7  8  910
111314151617
18212324
252729 

 

© Valvasorjeva knjižnica Krško
sitemap-icon Zemljevid strani
RSS novice
Valvasorjeva knjižnica Krško
Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško
Tel.: 07 490 4000, Fax: 07 490 4020
knjiznica@knjiznica-krsko.si
Facebook