07 490 4000

 

PLAŠČ, Tina Vrščaj

Zbirka raznolikih kratkih zgodb prikazuje različne nemoči zapopadanja resničnosti in dojemanja resnice. Ne daje enoznačnih odgovorov, čeprav vsaka od zgodb izhaja iz očarljivo preprostih vprašanj, kakršna zastavljajo že majhni otroci. Od kod sem prišla? Kaj bo, ko umrem? Kaj je to sla? Mami, zakaj tudi ti ne nosiš črne rjuhe? Ali lahko ubijemo hudobnega soseda? Ati, kaj je Bog? A lahko, ko bom velik, v svoji hiši delam vse, kar hočem? Mami, a bom naslednje leto stara sto let? Tristo kosmatih medvedov in ena obrita bolha, zakaj se nihče več ne smeje? Vrhunec te resnobne zbirke je zgodba Baba. Z njo preizkusite, ali se znate smejati.

 

 

ZAKAJ SEM UBILA NAJBOLJŠO PRIJATELJICO, Amanda Michalopoulou

Maria Papamavru se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata. Demokracija in totalitarizem tukaj nista zgolj obliki politične ureditve, temveč preslikava najintimnejših človeških vzgibov.

 

 

KLIČITE ME ESTEBAN, Lejla Kalamujić

Melanholija izgube matere je glavni gonilnik te kratke proze in se prepleta z razpadom Jugoslavije, notranjim razkrojem, nepovratno izgubo nacionalne in osebne identitete ter s splošnim občutkom brezdomstva. V kratkih, pomensko strnjenih pripovedih avtorica pogumno povezuje teme osame, zgodnje izgube matere, otroštva z vedno odsotnim očetom alkoholikom, lezbične identitete v nestrpnem okolju, begunstva v nedavni vojni, duševnega zdravja in temeljne neumeščenosti v svetu.

Avtentično pričevanje o usodi družine v zasebni in politični vojni vihri, katere temačnost je mogoče zagrabiti in razumeti prav ali celo edinole z neizprosnim in natančnim zapisovanjem.

 

 

AKTOVKA, Hiromi Kawakami

Nekega dne Tsukiko, ženska sredi tridesetih, sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine. Odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v predajanju dobri hrani in pijači. Kljub temu da Tsukiko ni bila bleščeča učenka, sta si vedno bolj naklonjena. V drobnih, skoraj neznatnih, a izbrušenih prizorih nas Hiromi Kawakami počasi seznanja s profesorjem in njegovo učenko. Podobe nadomeščajo besede. Drobne radosti – poležavanje na futonu, češnjevi cvetovi, surova morska ušesa in podobne drobtinice vsakdanjosti − nam počasi počasi od kupice do kupice sakeja kot blaga alkoholna omama zlezejo pod kožo …

 

 

POSTAJE, Drago Jančar

V tej zbirki je Drago Jančar zbral svoje popotne zapiske o domačih in tujih krajih, v katerih je krajši ali daljši čas bival ali jih samo obiskal. Ob osebnih doživetjih in impresijah zapisuje tudi premisleke, v katerih se ukvarja tako z opisi mest, dežel in ljudi kakor z zgodovinskimi vrtinci časa, ki so jih zaznamovali.

 

   

 

DELOVNI ČAS IN KONTAKT

Osrednja knjižnica
07 490 4000
08:00 - 16:00
Zaprto
Mladinski oddelek
07 492 5582
08:00 - 16:00
Zaprto
Kostanjevica na Krki
07 498 6210
12:00 - 18:00
Zaprto
Videm
07 490 3070
15:00 - 18:00
Zaprto
Senovo
07 490 4028
Zaprto

KOLEDAR DOGODKOV

<<  Oct 2018  >>
 Mo  Tu  We  Th  Fr  Sa  Su 
  1  2  3  4  5  6  7
  910121314
1516192021
22232425262728
2930    

 

© Valvasorjeva knjižnica Krško
sitemap-icon Zemljevid strani
RSS novice
Valvasorjeva knjižnica Krško
Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško
Tel.: 07 490 4000, Fax: 07 490 4020
knjiznica@knjiznica-krsko.si
Facebook