3. Trdnjava Rajhenburg, grad (trdnjava) Krško in druge srednjeveške upravno-vojaške stavbe v njuni okolici
4. Zakaj in kako je izumrla rodbina Rajhenburških (1570)?

Grad Rajhenburg (Richenburch) je najstarejši slovenski grad. V virih je zapisan že 29.9.895. Kasnejša dedinja, grofica Hema Krška ga je s pripadajočo posestjo leta 1043 podelila salzburški cerkvi. Nadškofovo posest so nad 400 let upravljali ministeriali (vitezi) Rajhenburški. Najstarejši znani je bil Otto de Richenbvrc (1141), zadnji pa Ivan (Hans) Rajnpreht Rajhenburški (1570). Na višku moči (po 1497) so Rajhenburški vladali na ozemlju od Savinje do Sotle, fevde pa so imeli tudi na Koroškem, Tirolskem, Gluchenberg, Riegersburg, na Kranjskem (Leskovec pri Krškem) itd. Odlikovali so se v vojaških in upravnih službah. V Brestanici so imeli še spodnji grad Turn. Rodbinsko središče (Brestanica) je imelo od 1497. leta pravico do visokega sodstva za njihovo ozemlje.

V okolici Brestanice so bili v srednjem veku zgrajeni še drugi gradovi oz. utrdbe.

Rekštajn (Reichenstein)
Leži na vzpetini nad naseljem Reštanj. Med leti 1206 in 1432 je bil središče posesti vitezov Reštanjskih, sorodnikov Rajhen- burških. Gospoščina je imela lastno sodišče. Po 1573 je bil grad že razvaljen, njegovi ostanki pa so vidni še danes.

Grad Rekštanj – nekoč na vrhu griča

Twarog
V sevniškem uradu je na področju rajhenburške gospoščine (domnevno pri naselju Dobrava) stal grad Tvarog. Vitezi Tvaroški so kot salzburški ministeriali znani med 1246 in 1325.

Viri omogočajo domnevo, da so se poimenovali tudi po svoji drugi posesti in gradu – Šperenberg (Šperenberški). Grad Tvarog so skušali lokalizirati jezikoslovci in zgodovinarji, ime so iskali tudi v zvezi z božanstvom Tvarohom (Dürrnstein, Fels der Jungfrau). Severno od krškega gradu je bil nekoč skalni pomol v Savo, z imenom Jungfrau-Sprung (lokalno Jungfernsprung).

Nekateri nemški avtorji so Twarog locirali na to mesto.

Razvaline Rekštajna (marec 2006)

Šperenberg (Sperrenberg)
Lokacija ni raziskana, domnevno je bil grad na Likovem vrhu pri Dolenjem Leskovcu.

Rožno (Rosenbuhel)
V bližini zaselka Zagradec pri Čanjah je bil dvor, h katermu je sodilo 100 kmetij in gornina v 25 naseljih in še stolp v Brežicah.

Na ozemlju Gurcheueld (Krški svet, Krško polje) so v zapisih ostale navedbe dvorov in stolpov (Thurn, Turn, Turen), njihove lokacije pa so le malo raziskane (znane).

Dvor pred trgom Krško (na savskem otočku) in dvor pri krškem gradu
Zabeležena sta pri prodaji v letu 1357 oz. 1358. Prvega je Friderik Celjski kupil od Bertolda in Nikolaja Fuechs, drugega pa od vdove Diemuot Wolf. Dvor pod gradom (na obali Save) so Celjski 1391 podarili Beneficiju sv. Nikolaja, ki so ga ustanovili, s kapelo v svojem gradu Krško. Locirajo ga na mesto današnjega župnišča v Krškem.

Stolp Dobrava pri Krškem (ali: nad Krškim poljem)
V fevdni knjigi grofov Celjskih je zapisan leta 1436. Njegov fevdnik je bil Andrej Schrabass. Stolp je moral biti nad Veliko vasjo proti Leskovcu, ob (v) gozdu Dobrava. Rodbina Schrawass je kot viteška družina Svibensko-Planinskih gospodov v (na) Krškem (svetu) znana že 1322. leta.

Dvor Doren
Leta 1436 ga je imel kot fevd Andrej Schrabas (Schrawass). I. Jakič ga je lociral na Drnovo.

Dunaj
Na strmem hribu na južni strani Save (nasproti gradu Rajhenburg) je Gradišče.
Arheološke najdbe naseljenost kraja izpričujejo od neolitika dalje, zlasti pa v rimskih časih. Vojaška posadka je nadzirala cesto in plovbo po Savi.

Dvor Kočno
V Kočnem je leta 1436 imel v celjskem fevdu dvor A. Schrabas. Naselje je prvič zapisano 1323. leta. Kraj naj bi dobil ime po samostalniku »kočija« (po J. Bezlaju).

Leskovec pri Krškem
Še 1425 je imel Andrej Schrabas tu dva dvora, Ivan von der Dürr (Dürrer) pa enega.
Enega lahko lociramo na mesto Šrajbarskega turna, ki je kot Burg zum Hart zapisan še v fevdni knjigi Celjskih leta 1436, kot Turen pa 1445. 1471 je Osvald Grasl po materi na pripadajočem gospostvu podedoval dva dela desetine. V Leskovcu je bil že vsaj v 13. stoletju tudi župnijski dvor. Stražni stolp je bil kasneje prezidan v zvonik (župnijska cerkev)

Narpelj
R. Ekblom besedo prevaja na Streži. Toponim je zelo star, zapisal ga je že Konstantin Porfirogenet (sedmi dnjeprski prag) in je bil dokaj pogost. 1324 je znan Ot z Narpla (Narrenpuchler), 1331 pa brata Konrad in Ulrik z Narpla, vsi kot sopodpisniki listin gospodov Svibensko-Planinskih.

Straža sv. Lovrenca
1342 sta imela Winther Prach in Friderik Streytel tu dvora. V cerkvi Sv. Lovrenca na Gori vzidan nagrobnik nudi domnevo, da je bila tu stražarska postojanka že v rimskih časih. Straža sv. Lovrenca je pomembno (kontinuirano) vlogo odigrala tudi v času srednjega veka, na kar namiguje tudi podatek o cerkvi Sv. Petra, ki je tu stala še leta 1445. Patrocinij sv. Peter je med najstarejšimi na Slovenskem.

Grad Krško
Verjetno je bil zgrajen kot karolinška utrdba. Za grofe Bogen so ga že leta 1154 varovali ministeriali, ki jih poznamo pod poimenovanjem Krški (de Gurchewelt). Veja Ortolfa Krškega (ok. 1202) je kasneje postala vazalna Spanheimom in nadaljevala rod v Mengšu, še pozneje v Mehovem. Srednjeveški lastniki in fevdniki gradu so poleg Bogenskih bili: salzburška nadškofija, Svibenski in njihovi sorodniki Ptujski, Celjski, od 1460 deželni knez, ki je grad dajal v fevd.

Raziskujemo/Predstavimo:
1. legende in ohranjene zgodbe o dvorih (gradovih) med ljudmi v posameznih krajih
2. lokacijo stolpov, dvorov, gradov in utrdb (z mogoče še vidnimi ostanki, spominskimi prenosi podatkov iz roda v rod, slikami)
3. slučajno ohranjene predmete materialne dediščine iz teh stavb (za fotografiranje)
4. fotografiranje (Društvo ljubiteljev fotografije Krško) in slikanje (Društvo likovnikov Krško Oko) lokacij, ostankov zgradb in kulturne dediščine